Pogosta vprašanja

Psihoterapija je zdravljenje psihičnih, čustvenih in medosebnih težav. Odnos med terapevtom in pacientom/klientom je osnovni gradnik zdravljenja.

Cilj je osredotočen na spremembe, ki pacientu/klientu pomagajo do boljše uporabe lastnih potencialov za premagovanje ovir na poti življenja. Psihoterapija je proces zdravljenja, je pot, je osebno potovanje.

Terapija je ponavadi končana, ko izpeljete željno spremembo v življenjskem funkcioniranju. Posledično temu pa se tudi duševno počutite boljše, ponavadi imamo občutek, da smo kos svojim življenjskim stresorjem s tem pa tudi krepimo svojo samozavest.

Večinoma se ne slišimo in se izogibamo psihoterapiji, ker se bojimo. Bojimo se nepoznanega, sprememb, da bi spoznali o sebi kaj strašnega. Strah da ne bomo zmožni spremembe in podobno. Do vsake novosti  je posameznik skeptičen in raje ostaja v svoji tegobi – coni udobja, ki jo že pozna, kakor, da bi se soočal z ne sigurnostjo novega. Terapija se zgodi izven cone udobja.

Žalosti nas, ko s pacienti spoznamo, da so odlašali veliko predolgo, vse do točke, ko niso imeli več česa izgubiti. Navadno gre za prepoznavanje, da bi morali v svoje življenje vnesti spremembe, katere jim pa brez strokovne pomoči ne uspe. Poleg tega pri sebi opažajo psihopatološko simptomatiko, kot so; depresija, odvisnoti, obsesivno in kompulzivno vedenje, psihosomatske motnje, napadi panike, hudi občutki tesnobnosti, žalost, jeza, motnje hranjenja, psihotične epizode, bipolarna motnja, ipd., a vseeno odlašajo s pričetkom terapije.

Večina psihoterapevtskih pristopov je danes srednjeročna (1-5 let) in ne dolgoročna kot poznamo iz klasične psihoanalize (praviloma v obdobju od 5 do 15 let). Gestalt terapija pa pozna tudi kratkoročen pristop in traja manj kot leto dni. O primerni dolžini terapije se pogovorimo z izbranim terapevtom glede na potrebe posameznika.

Psihoterapija je najbolj uspešna, ko posameznik vstopi v terapijo in ima močno željo po spremembi. Če se ne želite spremeniti, bo sprememba počasna ali pa je sploh ne bo. Sprememba pomeni spreminjanje tistih vidikov vašega življenja (vedenjskih vzorcev), ki niso več koristni za vas ali prispevajo k vašim težavam ali ponavljajočim se dogodkom. Med psihoterapijo je najbolje, da obdržite odprte misli ter jih brez zadržkov delite s terapevtom in ste pripravljeni preizkusiti nove stvari, ki jih običajno ne morete storiti. Najuspešnejše je, če je oseba sposobna in pripravljena, da to stori v varnem in podpornem terapevtskem okolju in šele na to eksperimentira v svojem vsakdanu.