Gestalt

Oče geštalt terapije je nemški psihiater Frederick Perls. Sprva je deloval kot psihoanalitik, po mučni izkušnji s Freudom, se je začel odmikati od psihoanalize. Njegovo prvo delo je »Ego, Hunger and Agression« s podnaslovom »Revizija Freudove teorije in metod«

Knjiga je 1946 izšla v Ameriki, tokrat s podnaslovom »Začetki geštalt terapije« in je prvo objavljeno delo iz geštalt terapije (GT). Pet let kasneje je skupaj s Paulom Goodmanom in Ralphom Hefferline objavil knjigo »Gestalt therapy« (1951), ki je temelj geštalt psihoterapevtskega pristopa.

Ime za svojo terapijo si je Perls sposodil od geštalt likovne psihologije, ki je poudarjala celoto duševnega dogajanja. Njen najpomembnejši prispevek k psihologiji so bila spoznanja o človekovem zaznavanju: človekovo doživljanje v zavesti se organizira tako, da zavzema osrednjo pozornost dogajanje, notranje ali zunanje, ki je v hierarhiji trenutnih človekovih potreb najvišje. To dogajanje tvori lik (ali figuro). Vso ostalo dogajanje je odrinjeno v ozadje.

Lik in ozadje
Potreba je tista, ki sproži proces formiranja lika (figure). Figura nas aktivira k potešitvi potrebe. Ko je potreba potešena ta lik preneha biti lik (postane ozadje) in v ospredje stopi druga potreba.

Proces doživljanja
GT zanima proces doživljanja, »tukaj in zdaj«. V terapiji niso v ospredju vzroki, definicije, diagnoze, ampak posameznik v svoji stiski. V terapiji se usmerja pozornost na proces, ki se dogaja v posamezniku, v odnosu z drugim človekom in / ali okoljem.

Bistvo »tukaj in zdaj« je doživeti svet takšen, kakršen je – doživeti trenutek.

»Tukaj in zdaj«
Preteklost pomembno vpliva na naše sedanje doživljanje, prihodnost pa je pomembna zaradi načrtovanja, ciljev, vizij, kar tudi vpliva na naše sedanje doživljanje. Vendar pa lahko delujemo le v sedanjem trenutku »tukaj in zdaj«. S tem GT preteklosti ne zanika, a jo zanima le tisti del, ki kot nezaključeni gestalti – “unfinished business" klientu kradejo energijo in ga odvračajo od življenja v sedanjosti.